OPTIKA GLEŠČIČ
Že od 1984
03 492 34 10
glescic.optika@siol.net
BOLEZNI OČI
Pri astigmatizmu gre za neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu vendar pa je v večini primerov tako blago izražen, da ne povzroča težav.
Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu lahko pa se razvije tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri nekaterih obolenjih roženice, kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo.
Ljudje z nizko stopnjo astigmatizma tega sploh ne opazijo ali pa le nekoliko neostro vidijo določen del slike tako na blizu kot na daleč. Pri višjih stopnjah astigmatizma je slika, ki jo vidimo lahko nekoliko izkrivljena, podobno kot če se pogledamo v ukrivljeno ogledalo. Višje stopnje astigmatizma so lahko tudi vzrok za pogostejše glavobole in občutek utrujenosti oči.
Zdravljenje: Korekcija z očali s toričnimi lečami za katere je značilno, da dodatno uklanjajo svetlobo kar opisujemo kot cilinder. Po enakem principu kot z očali lahko astigmatizem korigiramo tudi s toričnimi kontaktnimi lečami. Manj poznane so možnosti operativne korekcije astigmatizma. Obstaja več različnih metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode pri katerih se uporablja excimer laser. Slednje so tudi edina možnost za korekcijo iregularnih oblik astigmatizma (posebna oblika astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice), saj teh oblik s toričnimi lečami pogosto ni možno zadovoljivo korigirati.
Preverite svoje oči s testom za odkrivanje astigmatizma
Ponovite test še z drugim očesom in nato z obema hkrati.
Če so krogi na določenem mestu zadebeljeni imate na tej osi astigmatizem.
Če ste ugotovili opisano nepravilnost, se obrnite na nas ali obiščite svojega očesnega zdravnika, ter preberite razlago očesne napake.
Test je informativen in ne nadomešča strokovnega pregleda!
Oko je prekratko, žarki se lomijo za mrežnico
Prešibko lomno stanje imenujemo v oftalmološki optiki daljnovidnost ali hipermetropia. Pri daljnovidnem očesu se svetlobni žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico.
Daljnovidnost, napaka očesa, da predmetov v daljavi ne vidimo jasno, če ne prilagodimo leče. Torej tako tudi oko pri gledanju v daljavo ne počiva. Še večji napor je za daljnovidno oko gledati od blizu. Vzrok daljnovidnosti je v večini primerov v njegovi osi prekratko zrklo.
Daljnovidnost je prirojena. Vsak novorojenec je daljnoviden, pozneje se pa daljnovidnost zmanjša in po navadi popolnoma izgine, le del ljudi pa je, ki ostanejo daljnovidni vse življenje. Mladi daljnovidni z nižjo stopnjo daljnovidnosti vidijo na daljavo dobro, ker svojo napako z akomodacijo sami popravijo, v starosti pa tega ne morejo več in vidijo slabše, kljub akomodaciji, ki pri štiridesetih letih ali pa še prej počasi popušča.
Zdravljenje: Daljnovidnost se korigira z očali s konveksnim steklom, kontaktnimi lečami ali operacijo.
Starostna daljnovidnost (presbiopia)
Starostna slabovidnost je običajna nadloga po 40 letu.
V starosti 45 do 50 let pa prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, brez ozira na to, ali so oči emetropne ali ametropne. Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli.
V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar nakoncu le spoznajo, da morejo k optiku. Nekateri imajo zgrešeno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice, kot so prehitro povečanje dioptrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive.
Tudi gotova (instant) očala, katera prodajajo v normalnih trgovinah so škodljiva, kajti niso narejena posebej za vsakega posametnika, ki ima lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kvalitete stekel.
Zdravljenje: Korigira se z očali. Dioptrija se od 45 do 65 leta povečuje, nato se ustali.
Oko je predolgo, žarki se lomijo pred mrežnico.Nasprotno kot pri daljnovidnem očesu, se vzporedno vpadajoči žarki pri kratkovidnem ali miopičnem očesu zbirajo že pred mrežnico, mrežnica pa dobi žarke, ki so se že križali, zato je slika nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Daljišče leži torej pred očesom.
Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri človek na daljavo nejasno vidi, dobro pa le predmete iz bližine. Vzrok kratkovidnosti je prirojeno v smeri osi predolgo zrklo. Kratkovidni morajo nositi naočnike z lečo, ki razpršuje vstopajoče žarke (bikonkavna leča), da nastane potem slika na mrežnici. Opisane očesne napake so sicer prirojene, povečajo pa se lahko v šolski dobi, verjetno ob slabi razsvetljavi, z gledanjem iz prevelike bližine pri branju, pisanju ali šivanju…
Kratkovidnega lahko spoznamo takrat, ko gleda v daljavo s priprtimi vekami. Pomaga si s tem, da z vekami pripre zenici in tako zmanjša razpršilne kroge. To mu preide v navado in gleda s priprtimi očmi. Od tod tudi ime miopia.
Kratkovidni občutijo v steklovini tako imenovane fiziološke mušice (mauches volantes), katere se jim na ozadju nejasnih slik še bolj odražajo kot daljnovidnim in normalnovidnim.
Če mladega kratkovidneža preiskusimo s poskusnimi stekli in mu damo npr. steklo -4.00 dioptrije, bo videl in lahko prebral vrsto Snelove tablice, ki jo od njega zahtevamo. Če mu sedaj zamenjamo steklo z -4.50 ali -5.00 dioptrije, vidi z njim prav tako dobro. Zakaj?
Presežek -0.50 ali -1.00 dioptrije lahko nevtralizira z akomodacijo. Zato tu velja pravilo, da nam pri korekciji pove stopnjo kratkovidnosti najšibkejše steklo, s katerim dosežemo najboljši in pravilen vid. To imenujemo korigiranje glede na akomodacijo.
Daljišče očesa določimo tako, da oddaljujemo od oči droben tisk. Kraj, kjer postane tisk nejasen, nam pove lego daljišča D. Razdaljo od D do očesa izmerimo; ta znaša npr. 25 cm. Daljišče leži torej 25 cm pred očesom. Sedaj lahko v dioptrijah izrazimo kratkovidnost = 100 / 25 = 4,00 dioptrije. Ta način je možen le pri višji stopnji kratkovidnosti, zato ga ne uporabljamo, ker ni praktičen.
Spregovoril bi še o dobrem in slabem vplivu očal. Mnenja niso povsem enotna. Vsekakor se pa ostrina vida s stalnim nošenjem očal bolj ohrani in kratkovidnost ne raste tako deletarno. Važno je tudi, da kratkovidni, katerega daljišče ne leži preblizu očesa, nosi očala samo za gledanje v daljavo, za bližinska dela, pa naj jih ne uporablja. Večina se tega pravila ne drži in to zaradi nepoučenosti. Če z očali, ki so predpisane samo za daleč, gleda na blizu, s tem zelo slabo vpliva na oči. In tu tiči eden izmed vzrokov, zakaj kratkovidnost stalno narašča. Z zmanjšano dozo naprezanja oči, s počivanjem očesa pri pogledu v daljavo itd., lahko dosti pripomoremo, da se vid občutno popravi. Pravilno je tudi, da pazimo na svoje oči s tem, da skrbimo za dober tisk, za pravilno razsvetljavo, za pravilno držo telesa pri bližinskem delu idr.
Če pa nas vid le preveč utruja, ter nas pri tem boli glava, je nujno, da se čimprej izmeri dioptrija, ter predpiše ustrezna očala. Zato je dolžnost očesnega optika, da mora dandanes s svojim sodobnim strokovnim znanjem stranko pravilno poučiti, ji dati nasvet, kako si obvaruje ali celo izboljša vid.
V odgovarjajoči starosti (po 40 letu), ki je pri kratkovidnem pogostokrat poznejša kot pri normalnovidnem, postanejo kratkovidnemu potrebna očala tudi za bližino, kajti samoumevno je, da postaja kratkoviden tudi staroviden.
Preverite ostrino svojega vida
Preverite ostrino svojega vida, ter berite zadnjo vrsto iz razdalje, ki je napisana v tabeli.
03 492 34 10
glescic.optika@siol.net
© Optika Gleščič 2022 – Vse pravice pridržane | Izdelava spletne strani – Spletna Kreativa